Umetnost vojne

Blurb

Umetnost vojne je starodavna kitajska vojaška razprava, katere avtorstvo pripisujejo generalu Sun Cuju, nastalo pa naj bi konec obdobja pomladi in jeseni ali v začetku obdobja vojskujočih se držav, v 5. stoletju pr. n. št. Besedilo sestavlja 13 poglavij, vsako je posvečeno svojemu vidiku vojskovanja. Splošno je prepoznano kot temeljno delo o vojaški strategiji in taktiki svojega časa. Velja tudi za najslavnejše in najvplivnejše delo »sedmih vojaških klasik« stare Kitajske in zadnjih dva tisoč let ostaja »najpomembnejša vojaška razprava v Aziji, kjer so jo celo navadni ljudje poznali po naslovu«. Tako na Vzhodu kot na Zahodu je vplivala na način vojskovanja, poslovanja, pravno strategijo in druga področja človekove dejavnosti.
Zahodno občinstvo jo je prvič spoznalo leta 1772, ko jo je francoski jezuit Jean Joseph Marie Amiot prevedel v francoščino. Za navdih so jo uporabljali mnogi različni voditelji, kot so Mao Cetung, general Vo Nguyen Giap, baron Antoine-Henri Jomini, general Douglas MacArthur in voditelji Japonskega imperija.